Predstavitev

Krajevna skupnost Laporje spada v občino Slovenska Bistrica in šteje naselja: Dolgi Vrh, Drumlažno, Hošnica, Ješovec, Kočno ob Ložnici, Križni Vrh, Levič, Razgor pri Žabljeku, Vrhole pri Laporju, Zgornja Brežnica in Žabljek.

Etimologija imena

Laporje se v pisnih zgodovinskih virih prvič omenja leta 1251 kot Lapriach (kot Lapriak leta 1273 in kot Labriach leta 1480). Ime izhaja iz slovenske besede lapor in se nanaša na značilnosti glino, ki jo najdemo v kraju in bližnji okolici. Originalno ime kraja verjetno izhaja iz množinskega poimenovanja *Lapor′ane, (dobesedno: ‘ljudje, ki živijo na lapornati prsti’).

Naravne in kulturne znamenitosti

V Leviču 13 je že umrli slovenski gledališki režiser Branko Gombač uredil pravcati mali muzej gledališča. Domačija z zanimivo, lepo ohranjeno fasado, je bila zbirališče slovenjebistriških gledališčnikov – amaterjev.

V Vrholah – v Kavklerjevi zidanici – so v času Malih Borštnikovih srečanj uredili spominsko sobo, posvečeno Josipu Vidmarju, znanemu slovenskemu publicistu in pisatelju. Na tem območju urejajo tudi del Haloške vinsko – turistične ceste.

Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje

Sredi vasi stoji osnovna šola, ki nosi ime pedagoga Gustavu Šilihu in je bila zgrajena leta 1906, pouk v Laporju pa se je pričel že leta 1828. Ker stari prostori niso več zadostovali za pouk, so leta 2000 dogradili prizidek, ki omogoča kvalitetno delo otrokom v vrtcu, učencem in vsem zaposlenim. Je tudi središče kulturnega in športnega življenja.

Avtor slike: Teja Makoter

Cerkev Sv. Filipa in Jakoba

Cerkev sv. Filipa in Jakoba je osrednji kulturni spomenik v kraju. Kot župnija se prvič omenja leta 1395. Danes je župnija del mariborske nadškofije.Na južni strani cerkve je vzidan žrtven

ik, posvečen rimskemu bogu Marsu. Bogata je notranja oprema cerkve. Glavni oltar je delo Jožefa Holzingerja, več kipov pa je delo Jožefa Strauba. Sedanjo cerkev iz leta 1374 so prezidali 1907.

Avtor slike: Tjaša Brglez

Župnijsko stran cerkve Sv. Filipa in Jakoba lahko obiščete na tej povezavi.

Senegačnikova cimprača

Ob cesti, ki vodi iz Laporja proti Poljčanam, stoji Senegačniko-va. Ohranila je značilno prvotno podobo, kjer so pod eno streho združeni bivalni in gospodarski prostori.

Avtor slike: Boris Jurak

Kavklerjev klopotec

V Hošnici, v Kavklerjevem vinogradu, so domačini nekaj let zapored postavljali klopotec, ki je spadal med največje na Slovenskem.

Muzej starih šivalnih strojev

Na Križnem Vrhu 60 si lahko pri Babičevih ogledate zanimiv zasebni muzej starih šivalnih strojev. V zbirki jih je na ogled okrog osemdeset. Nekateri izvirajo iz 19. stoletja.

Avtor slike: Jani Sevšek

Zanimivosti

Na področje krajevne skupnosti Laporje sega del mogočnega hrastovega – Dobovega gozda, ki je zavarovan kot poslednji ostanek hrastovih sestojev v vzhodni Sloveniji. Na desni strani ceste Slovenska Bistrica – Makole je območje, imenovano Gumle. Ime pove, da so tod gomile, ki verjetno izvirajo iz rimske dobe.
V Leviču 13 je že umrli slovenski gledališki režiser Branko Gombač uredil pravcati mali muzej gledališča. Domačija z zanimivo, lepo ohranjeno fasado, je bila zbirališče slovenjebistriških gledališčnikov – amaterjev.
V Vrholah – v Kavklerjevi zidanici – so v času Malih Borštnikovih srečanj uredili spominsko sobo, posvečeno Josipu Vidmarju, znanemu slovenskemu publicistu in pisatelju. Na tem območju urejajo tudi del Haloške vinsko – turistične ceste.